Čokotiči 2020
December
31. 12. - Dogovorili smo se, da se dobimo še na silvestrovo
29. 12. – So rekli, da se je streslo v Ljubljani, v Litiji, na obali, v Logatcu pa nič. Mnoge Čokotičke so letele na prosto, Meksi pa ni, ker ni nič čutil, Meta poleg njega pa je letela ven. Smo se kar smejali in vzeli ta potres bolj za šalo, čeprav je menda na Hrvaškem bilo spet grozno.
22. 12. - Slab obisk, ampak razumljiv. Ljudje so že siti tega, da so prisiljeni biti doma. V živo komunicirati je seveda čisto nekaj drugega
15. 12. - Bilo nas je nekam malo, a tja do 8 smo se le nabrali. Je čas kosila in zato so mnogi kmalu odšli, nekaterim pa nam vendar ostaja ta Marjanov torek pomemben dan v tednu za obujanje spominov.
8. 12. - Potihem smo si želeli srečanja v živo, a smo še vedno prikovani doma. Nekateri so manjkali, a kakih 7 se nas je le zvrstilo.
1.12. - Nekaj se nas je pa le nabralo. Zanimivo, da mnogi pozabljajo, da je danes torek. Vidite, kakšne posledice pušča korona? To je to. Upamo, da bomo naslednjić spet pri Čoklu.
November
24. 11. – Danes je bila udeležba pičla. Nekaj primerov: Miriam je pozabila pogledat na uro, Barbara je kuhala, Drago je užival v soncu na vrtu svojega vikenda, Stane nas je prišel pogledat, potem pa je šel na ‘plac’, Mica je bila na terasi, se mi zdi, Tone H. je s svojima dvema vnukinjama postopal po vrtu, medtem ko je Bojana kuhala kosilo, Tatjana je prišla z nakupovanja in nam podarila nekaj smeha, in jaz sem pač sedel v svoji sobi in vse skupaj beležil.
17. 11. - Tokrat smo vsi 'spoštovali' predpis in se nismo srečali nič drugače, kot virtualno. Eni so prišli, pa odšli, pa prišli drugi. Vsi so nekaj kuhali ali morali v trgovino. Kdaj se vrnejo časi, ko smo sedli pri Čoklu?
10. 11. - Tudi tokrat smo se zbrali na spletu. Po dolgem času se nam je pridružil Peter iz Prage, Stane pa je tudi pokazal svoj obraz. Razpoloženje je bilo kar v redu glede na to, da se ne smemo drugače družiti.
3. 11. - Spet virtualno, a veliko pred Čoklom, trije pa doma. Siniša je ozdravel, Barbara je prinesla pokazat drugega vnuka.
Oktober
27. 10. - Drugič virtualno srečanje. A vseeno smo se znali nasmehniti. Vsa Slovenija v karanteni, kmalu bomo omejeni na svoj lastni kraj.
20. 10. - Vsa Slovenija je od današnjega dneva v karanteni, imamo celo policijsko uro, zato se nas je nekaj srečalo na Messengerju od doma.
13. 10 – Malo zaradi bojazni, da nas bo preveč, malo pa zaradi raznih obveznosti, ki jih imajo člani Čokotičev, nas je bilo danes le šest. V okviru dovoljenja naše umne vlade.
6. 10. – Siniša je z nami praznoval svoj 65. rojstni dan. Bila je dobra zasedba, tudi dve Dalmatinki in dva psa: Paxi in Čarli (Sinišev). Dule je izgledal kot pravi Gedža, sicer pa smo bili prešerne volje.
September
29. 9. 2020 - Danes smo bili tri na tri, če bi Črt ostal malo dlje, bi bili fantje v večini!
22. 9. 2020 - Vsi smo se pripeljali z mestnim avtobusom in to zastonj danes.
15. 9. 2020 - Danes smo nazdravili Primorski in Primorki!
8. 9. 2020 - Pravi poletni Marjanov torek. In presenečenje! Po mnogih tednih je prišel Marjan!
1. 9. 2020 - Prvi šolski dan, na Čokotiče pa le slab obisk. Morda so vsi vozili ta dan svoje vnuke ali otroke v šolo? Kdo bi vedel!
Avgust
25. 8. 2020 - Tokrat smo bili moški v večini, čeprav sta Korl in Pero odšla sila hitro, a dame so bile le tri.
18. 8. 2020 - Pravi damski krožek danes, 4 dame in Dule in jaz. Pa še modno revijo so nam pripravili in oh in sploh. Zato dajem na to stran Duleta!
11. 8. 2020 - Miriam je sicer imela RD prejšnjo sredo in smo tudi dobili nekaj dobrot še pred njenim rojstnim dnevom, ampak nekateri pravijo, da se ne sme praznovati pred praznikom, zato sem ji jaz kupil eno rožico šele danes. No, bilo nas je kar nekaj, moški pa so v glavnem zatajili.
4. 8. 2020 - Mislili smo na Staneta, ki ni mogel priti, na svoj rojstni dan. Vse dobro, Stane!
Julij
28. 7. 2020 – Danes je bilo vroče, kot se za julij v naših krajih spodobi. Nekateri so sicer manjkali, ampak glede na razmere, nas je bilo kar veliko. Dame so izgledale uštimano v nulo, kot radi rečemo. Kar poglejte galerijo.
21. 7. 2020 - Tokrat smo govorili predvsem o vnukinjah. Barbara je spet postala babica in zato smo tudi pili.
14. 7. 2020 – Pravi poletni Marjanov torek. Vroče, prijetno. Zasedba je bila kar standardna, manjkata seveda naša ‘ranjenca’ Stane in Sine pa še kdo, ampak smo spregovorili o njih. Razpoloženje je malo popravil tudi Tine Čokl, ki je pojasnil, zakaj je bil zadnjič tako hud na nas: razbili smo mu že preveč kozarcev za penino. Takoj smo naročili NJEGOVO rebulo-penino in nekako zgladili nesporazum.
7. 7. 2020 – Eden najbolje obiskanih Marjanovih torkov, 14 nas je bilo. Praznovali pa smo Nadin in Meksijev rojstni dan. Nada je spekla špehovko, Meksi pa je prinesel posebno zelenjavno pito, sila okusno. Tine se je nekaj naprdnil in protestira zaradi šampanjca, ki ga prinašamo ob priliki in zato nismo pili penine. Pozablja pa, da mu pustimo tisoč € na leto, kar ni ravno malo. Mislil sem, da je bolj prijazen.
Junij
30. 6. 2020 – Zadnji vroč torek pri Čoklu. Prišla je Nela z novim kolenom in iz Istre se je vrnil Dule.
23. 6. 2020 - Bil je vroč, a slabo obiskan torek. Toda prišel je Iztok Tory!
19. 6. 2020 – Na obisku Odprte kuhne. Nekaj nas je bilo, Miriam se je ustrašila dežja in toče, prišla sta pa Bojana in Tone, ki ju praviloma pogrešamo ob torkih.
16. 6. 2020 - Bilo je veselo, nekateri so zdaj že stalni gostje, pardon, stalni člani, danes pa je bil poseben dan, ker nas je obiskal dobitnik Michelinove zvezdice z Zemona. Čestitamo!
9. 6. 2020 – Po treh tednih sem se pridružil svojim prijateljem pri Čoklu. Bilo je prisrčno, spili smo malo penine za moj god in za ponovnega dedka Toneta Ipavca. Bilo nas je veliko, vsi pa smo mislili na Staneta, ki mora v KC zaradi težav z ožiljem na nogi. Vse dobro in kmalu se vrni, Stane.
2. 6. - Pri Čoklu brez mene, trije na messengerju
Maj
26. 5. - Pri Čoklu brez mene
19. 5. - Pri Čoklu brez mene.
12.5. - Le trije pri Čoklu, ostali na spletu. Moja škrba še čaka na popravilo, ko bodo začeli delati zobozdravniki.
5. 5. - Po 10. marcu prvič spet skupaj pri Čoklu. srečanje je bilo prisrčno, prišlo nas je deset, objemov in celo poljubov je bilo preveč (za redarje), slavili pa smo tudi rojstni dan Tatjane in Duleta. Vse najboljše obema. Tokrat objavljam samo sliko slavljencev. Nič galerije, ki je na voljo 'izbrancem', ki sem jim poslal povezavo.
April
21. 4. - kot nekoč v živo pri Čoklu.
Od 17. 4. vključno 21. 4.
Še vedno le na spletu nekaj slik.
Od 4. 4. do 16. 4. - srečanja na messengerju
Ne le ob torkih, tudi na druge dneve se včasih dobimo na messengerju in malo poklepetamo. Seveda kakšen dan naših spletnih srečanj tudi manjka, ampak tradicijo srečanj ostaja. Nekaj slik po kliku na zgornjo sliko pokaže, kako se družimo s pomočjo nove elektronike.
Marec
10. 3. – Corona virus ni med nami. Stane je sicer zakašljal, a se nismo ustrašili. Danes sta bili dve kužiki, Nelina in Miriamina, ‘fanta’ pa sva bila le dva. Oglejte si slike, pa boste videli le enag, drugi je slikal. Beseda ni tekla o boleznih, ampak o spominih na kolege, ki jih eni srečujemo drugi pač ne.
3. 3. – Marec se je začel. Danes so prevladovale dame, Pero se je ‘skrival’ v notranjosti, med dedci pa smo bili le Dule, Stane in jaz. Komaj smo sfolgali ta cvetober! Stane je spet prinesel nekaj posebnega: bel in rdeč špricer, zapakiran v piksni, ki so ju naredili v Avstriji. Za žejo je dobro, ni kaj!
Februar
25. 2. – Pust brez mask. Edino Stane se je našemil, a ga taksist ni hotel peljati, češ mask ne vozimo. No ja pa se je problekel in prišel k Čoklu v civilu. Bilo nas je šest, malo za pustni torek. A smo se vseeno smejali, siver pa komentirali corona virus in Emo.
18. 2. – Kar vztrajamo zunaj, danes je bilo +12 (na Kredarici ponoči +9!!!), Drago je pripeljal vnukinjo Laro z lepo dobermanko. Spili smo poseben kavni liker, ki ga je prinesel Stane, in pojedli četrtinke krofov, ki jih je prinesel Dule. Sicer pa je bila relativno strandarna zasedba.
11. 2. – Tatjanin torek, bi tokrat lahko rekli, Tatjana K. se je vrnila po rehabilitaciji kolka in nas veselo ‘počastila’ s penino. Prvič se je pojavil tudi Jaka Bartol, ki se ga mnogi spominjate iz magnetoskopov. Iz Prage je prišel tudi Peter Kuhar. Tako je bilo srečanje številčno in veselo. Radost sploh ne popušča!
4. 2. – Danes smo se spomnili Zorana in njegovega rojstnega dne. ‘Počastil’ je Stane in spili smo požirek v Zoranov spomin. Sedeli smo zunaj, sijalo je sonce, a je bilo vendar kar mraz. Vsaj meni. Domov sem prišel s popolnoma mrzlimi nogami in smrkavim nosom.
Januar
28. 1. – Januar je mimo, nekaj nas je le bilo, nekateri so resnično zvesti člani, drugi imajo kake obveznosti (recimo Dule danes), tretji pa še iščejo čas, kdaj se nam spet pridružijo. Le pridite!
21. 1. – Vse dobro, Mija! Pili smo penino in se spet družili notri. Kadilke so vztrajal zunaj, saj ni bilo premraz. Stane nas je spet presenetil z nekaterimi zavitki s pršutom ali salamo. Majhni, a dragoceni koščki.
14. 1. - Spet smo bili notri, kaj češ, zebe nas zunaj, včasih smo bolj zdržali zunaj. Prišla je Malči po nekaj tednih, sicer pa smo bili kar ‘na broju’ stalni Čokotiči. Galerija pove vse.
7. 1. - Srečno torej v novo osmo leto druženja pri Čoklu. Prvič je prišla Andreja iz filmske montaže. Se opravičujem, ker sem pozabil priimek. Tudi Marjan Lah je prišel, da si ga zapomnimo in da ostaja naš stalni član. Sicer pa večina standarne postave. Upam, da se vrne še kakšen iz preteklosti.
